Zgodovina koledarja odraža razvoj človeških prizadevanj za usklajevanje časa z naravo in astronomijo. Februar, najkrajši mesec, izhaja iz rimskih praks ter julijanskih in gregorijanskih reform, ki so oblikovale sodobni koledar. Tehnološki napredek zdaj omogoča natančno merjenje, odpravlja stare nepravilnosti in izboljšuje časovno natančnost.
Februar, najkrajši mesec v koledarskem letu , je bil vedno predmet radovednosti . Kaj se skriva za tem zanimivim fenomenom ? Odkrijmo skrivnosti njegovega nastanka in razvoja koledarja do današnjih dni.
V današnjem času eno leto šteje 365 dni , a to ni bilo vedno pravilo. Zgodovina merjenja časa je bila dosegla pomembne mejnike , ki so oblikovali sodobni koledar , kot ga poznamo. Oglejmo si, kako se je skozi zgodovinske preobrate in znanstvene dosežke porodil februar kot najkrajši mesec.
Uravnava Zemljinega potepanja okoli Sonca v koledar Zemlja za pot okoli Sonca potrebuje 365 dni in približno 6 ur . Z namenom ustvarjanja reda v merjenju časa je človeštvo razvilo sistem, ki temelji na dvanajsterici mesecev . Ta koncept pa se je kalil skozi stoletja .
V antičnem Rimu so se koledarske novotarije pričele s koledarjem , ki je vključeval zgolj 10 mesecev , prirejenih po kmetijskem ciklusu . Meseci od marca do decembra so obsegali skupno 304 dni . S poudarkom na pridelovalnih mesecih je zimo prezrli, kar je povzročalo očitno neravnovesje .
Numa Pompilius in prilagajanje luninih ciklov Numa Pompilius, drugi kralj Rima , je koledarju pridal dodatna dva meseca , s tem koledarsko leto podaljšal na 355 dni in mesecem januarju ter februarju namenil mesto v sistem. Rimska vraževerja so diktirala, da so soda števila nesrečna , zaradi česar so bili meseci alternirano podolgovati, razen februarja , ki je prejel zgolj 28 dni .
Sledenje sezonskemu ujemanju Težave v rimskem koledarju so se kopičile zaradi odmika od dejanskih sezonskih sprememb. Rešitev se je porodila v mesecu Mercedonius , posebej vstavljenem vsakih nekaj let, ki pa je bil svojevrsten dodatek – začel se je 24. februarja . Njegova implementacija je bila naključna in slabo komunicirana, zato je povzročala zmedi.
Julijanski koledar – Cezarjev odgovor Julij Cezar je prinesel nove reforme, ki so odpravile mnoge nepravilnosti, in uvedel Julijanski koledar z 365-dnevnim sistemom. Vsake štiri leta je bil februarju dodan prestopni dan .
Avgustov ego in vpliv na koledar Cezarjev naslednik, cesar Avgust , je svojim ambicijam podredil tudi koledar, saj je julijanskega rahlo popačil v svojo korist. Mesecu Sextilis , kasneje imenovanem avgust , je dal en dan več, saj si je prizadeval, da bi bil njegov mesec enako dolg kot julij .
Cesar Avgust in koledar
Gregorijanske reforme Do 16. stoletja je koledar zaostajal za celih deset dni , zato je papež Gregor XIII. vpeljal spremembo, ki odpravlja prestopno leto vsako sto leto, razen če je ta leto tudi četrto sto leto . Leta 1582 so, za ponastavitev, izpustili 10 dni iz oktobra.
V današnjem času računalniki koledarskemu sistemu omogočajo vpisovanje interkalarnih sekund za še fino uravnavo merjenja časa.
Februar ima 28 dni zaradi zgodovinskih koledarskih reform in vraževerja antičnih Rimljanov.
Julijanski koledar je februarju dodal prestopni dan vsake štiri leta.
Gregorijanski koledar je reševal zaostanke v koledarskem merjenju in sicer z izpuščanjem prestopnih let.
Tehnologija danes omogoča natančno uravnoteženje časa brez zapletev iz preteklosti. Sklepno, po številnih preoblikovanjih in prilagajanjih se je skozi zgodovino oblikoval sodoben koledarski sistem. In tako je februar, kljub svoji kratkosti, postal dragocen košček v mozaiku našega merjenja časa.
